četrtek, 24. junij 2010

Pocitek, pocitek, pocitek

Kam bi sli v ponedeljek, smo se potiho sprasevali skozi celoten vikend. Ponudba Marije in Lojza, da bi skupaj odsli na njun vikend se je zdela se v soboto tako dalec. Mogoce dalec zgolj zato, ker smo bili se na drugi strani Kanade.
V ponedeljek je bila odlocitev vec kot lahka. Utrujeni, iztroseni in neprespani za kaj drugega kot pocivanje niti nismo bili. Sledilo je "le se" dve uri voznje in ze smo bili tam. Na poti smo lahko videli se tipicne minonitske kmetije in amise. Kot bi se preselil v nek star ameriski film. Se posebej zanimivo je bilo videti stare kocije, konjske vprege (vecina se jih prevaza "naravno", ce pa ze imajo avto, je ta crn), zenske oblecene v crno, pri vseh hisah pa polno opranih cunj. Namrec perejo le en dan v tednu.

Uaua - skoraj idilicno! Vikendica blizu morja (v resnici je to jezero, a je veliko kot morje), v samem zelenju, stran od vsega sveta, brez mobilnega signala, brez televizije...

Nastanitev in ...   potem se je cas za skoraj tri dni ustavil. Sprehod po pesceni obali (najpogumnejsi so se kopali), metanje podkev, kosnja trave, igranje saha, pa kaksno kosilo vmes, branje knjige, ...  Vsak je nasel nekaj zase.

Metanje podkve in kosnja

Proti veceru je sledil se kratek obisk radovednih sosedov in za zakljucek se cestitka zakoncema Dolinar za obletnico.

In kaj na vse to porece profesor doktor Pilovec?!?

Ni komentarjev:

Objavite komentar