Tako nekako bi se slisal vzklik v Sloveniji, v Kanadi pa je to pomenilo spet dolgo voznjo. No, tokrat samo okoli dve uri :) V bistvu smo se sedaj ze navadili, da kamor koli gremo, se vozimo nekaj ur. Vsaj nekaj ur.
Kot ponavadi smo se malo izgubili, a je na pomoc priskocila gospodicna Ancka, ki zelo rada predvsem "preracunava".
Za zacetek - krajsa voznja skozi mestno sredisce, ogled campusa Univerze Western Ontario (slucajno so imeli celo podelitev diplome v Alumni Hall!), univerzitetne bolnisnice, stadiona, pa se malo smo se izgubili... in ze smo bili v Slovenskem kulturnem centru Triglav (blizu Londona, drzava Ontario).
Po kratkem kulturnem programu in uvodu smo se Bitenci hitro ogreli in prav tako so se hitro ogreli tudi plesalci. Najbolj neverjetno je bilo gotovo to, da smo imeli obiskovalce celo iz daljnega Vancouver-a, kar je okoli 5.000 km oddaljeno od Londona! Vsaj tisti, ki ste doma iz Gabrja ali okolice boste hitro prepoznali po sliki, kdo bi to lahko bil.
Seveda je to Matickov Milan iz Gabrja. O tem, da smo imeli obsirne debate, verjetno niti ni potrebno izgubljati besed. Tako je vecer minil se hitreje in kar naenkrat se je ura nagnila proti drugi strani stevilcnice, ko smo odsli spat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar