sreda, 16. junij 2010

Cleveland in Niagarski slapovi

Koncno je po napornih dneh sledil tudi dan ogledov. Vikend nam je vzel je veliko energije. Dva zahtevna koncerta in precej malo spanja se mora nekje poznati. Se sreca, da nas je vecina kar navajena tega...

Po jutranjem zajtrku in poslavljanju od nasih gostiteljev (ne smemo pozabiti obveznega slikanja - glej zgoraj), smo se z veseljem odzvali vabilu Pavla Kosirja (sicer doma iz Stranske vasi!), da si ogledamo njegovo podjetje PAKO. Podjetje se ukvarja s prozvodnjo posameznih delov letalskih motorjev. Proizvajajo iz razlicnih vrst kovin, kjer prednjacita titan in plemenito jeklo. Podjetje trenutno zaposluje okoli 175 ljudi in je eno vodilnih v proizvodnji preciznih delov motorja. Proizvodi, ki jih proizvajajo morajo biti brez napak, saj bi v nasprotnem primeru lahko to pomenilo tudi tragedijo. Ze podatek, da v vec kot dvajsetih letih niso imeli reklamacije pove vse. Poleg ponosa, da je to navsezadnje slovensko znanje, se bomo v prihodnje tusi lazjega srca vozili z letalom. Prste so imeli namrec zraven tako pri vecini Boeingov, kot pri vecini ameriskih vojaskih letal.

Presenecenje je sledilo le nekaj minut po ogledu, ko je Pavle sklical celotno osebje tovarne v skupni prostor (ja, v priblizno 4 min so vsi sedeli v predavalnici!), da bodo Bitenci zapeli in zaigrali nekaj slovenskih pesmi. Veselje in ponos na obrazu delavcev (veliko je Slovencev) se posebej pa Pavla, izvabi solze srece tudi iz najbolj "trdnih" moz. Trenutek vreden trajnega spomina.

Med ogledi izpustiti Cleveland bi bil zares greh, zato nas je pot peljali tudi tam. Najprej hiter ogled Dvorane slavnih ROCK & ROLL (v druzbo slavnih je bil sprejet tudi Frankie Jankovich) ter potem takoj naprej v mestno sredisce, kjer kraljuje Clevelandska deklica.
Ogled slovenskih zbiralisc in cerkva je prakticno nujno. Kako bi lahko bolje videl in dozivel zivljenje Clevelandskih Slovencev kot takole na lastne oci. Cerkev sv. Vida, cerkev Marije Vnebovzete, Slovenski "avditorij", dvorana, sola, ... Najvec pa vedno znova dajo srecanja z nasimi Slovenci. Krepak stisk rok, iskren pogled in veselje ob srecanju. Zal tudi kaksna zalostna zgodba, kako kaksna znamenitost propada, gre v druge roke.

No, za Niagaro je sedaj zmanjkalo casa. Napisemo ob naslednji objavi.

Ni komentarjev:

Objavite komentar