Soboto smo zaceli z vodenim ogledom Montreala, kjer sta se Roganova vsestransko potrudila, da bi nam pokazala cim vec.
Prvi ogled je bil kar cerkev Notre Dame Bazilika. Res je, prav isto ime ima kot bolj znana francoska cerkev, a jo v marsicem prav prekasa. Ta osupljiva in fascinantna cerkev je res presenetila prav vse nas. Niti ne po velikosti (saj smo navajeni ogromnih cerkva v Evropi), kot po neverjetno natancni izdelavi detajlov po celi cerkvi, po dihjemajoci svetlobi, ki jo ustvarjajo skrbno izbrane luci in vitrazi, ter po dejstvu, da so vse skulpture, kipi, oltarji narejeni iz lesa! V Kanadi jim lesa res ne manjka, zato je bila odlocitev vec kot na mestu. Ko vendarle uspes odtegnit pogled z glavnega oltarja, se zadaj pokazajo kanadsko ogromne in velicastne orgle. Stirivrstne (!) orgle imajo namrec preko 9.000 piscali in 97 registrov. To jih po velikosti uvsca na drugo mesto na svetu. Prav skoda, da jih nismo imeli priloznost slisati. Se povezava do dodatnih informacij: Notre Dame
in Wikipedia
V ozadju cerkve se skrivajo se cesnje za na torto. Kapela Notre-Dame du Sacré-Cœur je kljub mladosti izredno lepa. Pred 40 leti jo je namrec unicil pozar in so jo renovirali. Tudi tu kot material kraljuje les. Zal je bilo casa premalo, da bi se pridruzili vodeni skupini. Vsekakor vredno ogleda in casa!
Sprehod po mestnem srediscu smo zacinili s tipicnimi francoskimi priboljski - saj veste ka vse vas caka v slascicarni, ogled z hriba nad Montrealom pa so zacinile maturantke na slikanju pred maturantskim plesom. Priznati je treba, da pri oblekah res niso malenkostni.
Povzpeli smo se se na en hrib - Mount Royal (Mont-Royal), po katerem je Motreal tudi dobil ime. Da ne bo pomote, to je en in isti hrib, kot tisti prej... Tu namrec ni ravno hribovja. Za Slovence so bolj kuclji...
Kakor koli ze, na severni strani ga krasi ogromna (ja, spet nekaj velikega) cerkev Oratorij sv. Jozefa. Najvecja cerkev v Kanadi ima drugo najvecjo kupolo na svetu (takoj po Sv. Petru v Vatikanu). In kaj vse skriva? Oh, prevec za ta sestavek. V cerkvi so velike orgle v obliki orla, modernisticno oblikovan oltar in celotna oblika,... Smo preizkusili tudi akustiko in je izjemna. Stirje fantje smo brez tezav zapeli in se je slisalo po celi cerkvi. To pa je veselje! V spodnji etazi je tudi grob Brata Andreja, ki bo v jeseni uradno proglasen za svetnika. Premnoge palice, ki so jih pustili ozdravljeni ljudje pred kapelo, povedo vse.
Se slika sv. Andreja in Andreja:
Mimogrede, v sosednji stavbi imajo tudi zvonove in zvonce na katere potem igrajo.
Kaj pa zvecer?
Popoldne smo najprej zapeli Bogu v cast pri sveti masi ter takoj zatem nadaljevali s svojim koncertom v dvorani. Sledila je vecerja in veliko glasbe in se glasbe in se glasbe... Vecer se je odvijal res neverjetno! Ob 23. uri, ko naj bi koncali, so bili prisotni se vsi obiskovalci!!! Punce (tocajke, kelnarce, njihove prijateljice) pa cedalje bolj polne energije. Je bilo zelo cutiti, da ze 15 let ni bilo ansambla v teh krajih. In pravi uzitek je bilo nastopati za tako prisrcne in odprte plesalke in plesalce. Skandiranje in skakanje v zelji, da bi se igrali, je pokvarila misel, da se nam takooo mudi naprej na nedeljski nastop. Cakala nas je namrec 8-9 urna voznja do St. Catherinsa ponoci. A dobri ljudje so razumeli naso zadrego. Fajn je bilo!
petek, 2. julij 2010
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar